Ljubljanska mestna avantura 2008
Za vse skupaj je bil verjetno kriv Matevž iz ekipe adventureteam.si in moja želja, da poleg teka počnem še kaj, kaj bolj "dinamičnega". Od želja okoli triatlona in Ironmana do Adventure Race dogodkov sem tako prišel po srečnem naključju do udeležbe na Ljubljanski mestni avanturi.
S sotekmovalko Tino (ki me je staknila nekaj dni pred štartom na internetu zaradi odpovedi sotekmovalke) sva se tako spoznala šele na dan D, deževen dan, ki je v KAmniku obetal težko trpljenje v dežju.
S sotekmovalko Tino (ki me je staknila nekaj dni pred štartom na internetu zaradi odpovedi sotekmovalke) sva se tako spoznala šele na dan D, deževen dan, ki je v KAmniku obetal težko trpljenje v dežju.
Vir: LMA, Matjaž Ravnjak, 2008Dan pa se je po začetnem zlivanju vode iz neba spremenil v idelen dan za mojo prvo avanturo. Pred štartom se ob prijavi dobi tudi traso proge z zemljevidom in označbo kontrolnih točk (KT), ki je bila meni na srečo dobro znana.
Po štartu smo se najprej zapodili (upoštevajoč CPP, za kršenje le tega se dodajajo kazenske minute) proti francetovi Trnovski cerkvi in naprej do Livade, kjer smo presedlali v kanuje (t.i. sit on top z dvojnimi vesli). Seveda je pot s tokom navzdol do ljubljanske Špice potekala hitro in brez napora, čisto druga zgodba pa je bilo mučenje v nasprotno smer. Na srečo je bila razdalja skrajšana iz 5 km na 1.5 km, tako da se je najtežji del te avanture končal že po 45 minutah.
Po štartu smo se najprej zapodili (upoštevajoč CPP, za kršenje le tega se dodajajo kazenske minute) proti francetovi Trnovski cerkvi in naprej do Livade, kjer smo presedlali v kanuje (t.i. sit on top z dvojnimi vesli). Seveda je pot s tokom navzdol do ljubljanske Špice potekala hitro in brez napora, čisto druga zgodba pa je bilo mučenje v nasprotno smer. Na srečo je bila razdalja skrajšana iz 5 km na 1.5 km, tako da se je najtežji del te avanture končal že po 45 minutah.
Vir: LMA, Matjaž Ravnjak, 2008Po krajšem nalivu na poti čez Grad se je začelo plavanje na Kodeljevem (celih 300m oz 12 25m dolžin). Moram priznat, da me je hitrost mojega plavanja presenetila in očitno so moji tedenski treningi v okviru Študentskega kluba Kamnik obrodili sadove. Sicer ni šlo cel čas kravl, ampak do polovice razdalje pa.
Po plavanju je sledila še zadnja disciplina, kolesarjenje čez Golovec in Barje proti izhodišču. Tukaj sem naredil napako, saj sem zaradi navdušenja ob zelo dobri uvrstitvi (najina ekipa je bila po plavanju na odličnem 10 mestu) narobe načrtoval pot (pozabil sem na KT pri observatoriju na Golovcu), kar naju je potem stalo uvrstitve. Poleg tega me je na cedilu pustilo tudi moje kolo, tako da me je iz godlje rešila sestrica (še enkrat hvala, miljonkrat hvala), ki je od doma pripeljala svoje kolo na Kodeljevo, tako da sem lahko nadaljeval in končal avanturo.
Ta se je preko Golovca in Lavrice in Barja (ob stalnem vetru) končala na izhodišču, v manj kot 4 urah in na 19. mestu.
In, za konec, odlično. Resnično, lepo preživete 4 ure in še kdaj, mogoče Velenje, Maribor,....
Po plavanju je sledila še zadnja disciplina, kolesarjenje čez Golovec in Barje proti izhodišču. Tukaj sem naredil napako, saj sem zaradi navdušenja ob zelo dobri uvrstitvi (najina ekipa je bila po plavanju na odličnem 10 mestu) narobe načrtoval pot (pozabil sem na KT pri observatoriju na Golovcu), kar naju je potem stalo uvrstitve. Poleg tega me je na cedilu pustilo tudi moje kolo, tako da me je iz godlje rešila sestrica (še enkrat hvala, miljonkrat hvala), ki je od doma pripeljala svoje kolo na Kodeljevo, tako da sem lahko nadaljeval in končal avanturo.
Ta se je preko Golovca in Lavrice in Barja (ob stalnem vetru) končala na izhodišču, v manj kot 4 urah in na 19. mestu.
In, za konec, odlično. Resnično, lepo preživete 4 ure in še kdaj, mogoče Velenje, Maribor,....
Vir: LMA, Matjaž Ravnjak, 2008
