36. real,- BERLIN-MARATHON

Po dolgem času, nekaj vzpodbudnega. Prijava.

Sedaj gre zares, z Natašo sva se odločila, da žrtvujeva podaljšani septemberski vikend, jutra in večere na dopustu ter celo leto koordinirava treninge za 42 in drobiž safra, ki sem ga v PArizu enkrat preživel in .....

Grem še enkrat. Za začetek z novim wallpaperjem na prenosniku, ki naj bi me motiviral :)
The long run is what puts tiger in the cat (Bill Squires).

To je to, sedaj pa čimveč treningov, brez avtobusarskih potaplanj :)

POGUM - Posavski gorski ultra maraton

Ekola, po odsotnosti na tretji tekmi v Logarski dolini sem s Striti zopet zašel med treking tekme očitno se bom udeležil tudi naslednjih. Sicer me je Striti vrgla ven z ekipe, kjer je za Bohinj dobil mesto njen Matej, vendar bo to odlična preizkušnja za solo orientacijo. Striti in moja namreč nisva ravno odlična orientacista in še tako hiter tek oz. grizenje kolen v hrib ne pomaga, ko sredi gozda iščeš pravo pot in ugotoviš, da to ni ravno to :)

Skupaj s Striti na zadnji kontrolni točki pri koči na Bohorju, tik pred spustom proti cilju

POGUM je bil še za odtenek bolje organiziran kot moj prvi treking v Bovcu. Ta odtenek predstavlja tuš ala latrina z Gardenia cevjo, ki je odlično opravil svoje delo in po štirih urah in pol je bila to le pika na i, če izvzamemo prejemanje nagrad.
Tako je, Striti je bila prva v kategoriji žens in dobila lušno urco, v kategoriji dvojic pa sva zasedla drugo mesto za kamniško ekipo Vovar940 in dobila progamčič Que, katerega izdelek je viden spodaj :)

Prvi del

Drugi del

Višinski profil proge

Ponovno na začetku?

Sem že razmišljal, kaj me tako vleče na tekme Slovenske treking lige. Poleg izjemno lepega okolja, kjer je trasirana proga oziroma so postavljene točke in načinu, ki mi trenutno ustreza, je zagotovo tudi majhnost, intimnost posameznih tekem.
Ko se spominjam svojih prvih tekaških prireditev/udeležb, ko se nas je na štartu zbrala peščica (med 50 in 100, mogoče še manj), ko smo se skoraj vsi poznali med sabo in so analize štele le 10, mogoče 15 tekačev.

Triatlon Bled, 2004

Pa ne, da bi bilo sedaj kaj zelo narobe, le ta "komercializacija", ki je sicer prinesla pozitivne stvari (večjo ponudbo), me v dnu duše malo moti.
In prav to se sedaj ponavlja na tekmah treking lige. Sicer je kljub manjšemu številu udeležencev (no, številka je vsakič okoli 60) pristopil močan sponzor Garmin, a vseeno se nekako udeleženci med seboj tudi poznamo, še posebej po nekaj tekmah in zagotovo tudi zato ker ekipa iz Kamnika šteje kar 8-10 udeležencev.

POGUM - Posavski gorski ultra maraton

Vmesno Lučko zanko sem izpustil, poguma za ultra nimam :) torej me skupaj s polono v ZAGreti ekipi čaka štart v neslavni Blanci. V soboto zjutraj....

Polona in moja malenkost na cilju v Bovcu

Merilec utripa na prstu

Marsikoga izvedba merilca za utrip "pod joškami" priznanih proizvajalcev moti. PRavzaprav me čudi, da niso ponudili vsaj ene alternative, verjetno pa je vzrok natančnost meritev.

No, kljub temu obstaja alternativa, in sicer MF-180

Standardnim funkcijam ure, štoparice in merilca utripa dodamo:
- ciljna območja utripa
- opozorilo za utrip izven izbranega območja
- števec kalorij
- % max. utripa

Na voljo na tej povezavi, in sicer za borih 67.95€ oziroma na današnji dan za slabih 43€.

Hitrost in vzdržljivost

Očitno mi je po letu in pol malo manjše tekaške aktivnosti padla vzdržljivost in hitrost. Ampak danes je nov dan :) Motivacija je bila odlična, vreme ravno pravšnje (oblačno, 19 stopinj, pol 8 zvečer ko je lana že odšla v deželo Mižale), tako da mi je uspelo lepih 10,5 km preteči v odličnih 48 minutah.

Še vendno 10 minut počasneje kot v najboljših časih, ampak resnično dovolj za povečanje motivacije in seveda, tekaških apetitov :)

Bovec Trek Race - H nogem z čompe n skuto

Bovec. Že od nekdaj mi je severnozahodni del Slovenije najbolj všečen. Visoki hribi, ozke doline, prijeten hlad v poletni vročini in prelepi razgledi na Sočo, Koritnico,...

vir: www.bovec.si

Na treking sem se odpravil ekipno s Polono. Iz Kamnika ob nečloveško zgonji uri in po lagodni vočnji čez Predel pravočasno v Bovcu. Prireditev izgleda nekoliko drugače kot običajne tekačke tekme, saj je glavna tema pred štartom objavljena trasa (midva sva se udeležila kratke 25 kilometrske) oziroma lokacije kontrolnih točk ter posvetovanje o možnih dostopih.
Po štartu sem se po relativni ravnini zapodil proti prvi KT in šele Polonino prigovarjanje me je malo zaustavilo. Še dobro, saj me je pobral že prvi klanec. Po drugi KT sva nesrečno zglešila progo in si nabrala dodatne vzpone. Na splošno proga ni bila zelo zahtevna, zahtevno jo je naredilo najino povšno opazovanje okolice (predvsem markacij) in bolj ljubiteljsko poznavanje osnov orientacije). ZAradi teh dveh vzrokov sva si narbala kar nekaj kilometrov, višinskih metrov in časovnih minut zaostanka ter tako prelepo traso osvojila šele v petih urah.
Kar se tiče organizacije pa samo pohvale. Odlična in zanimiva proga, jasna navodila in pogoji za sodelovanje (organizatorji so planinci, s katerimi očitno ni šale), prehrana in hidracija ob zaključku ter za splošno vzdušje na tekmi.

Tole je pri izris iz novega Garmina. Celotna proga je približno označena, saj sem imel vkljopljeno funkcijo AvtoStop, torej avtomatsko ustavljanje ob postankih. Vendar ima očitno Garmin formulo postavljeno samo na ravnino x, saj je bila ura ustavljena ob počasnih vzponih in hitrih sestopih, ko je preračun očitno v x smeri izračunal hitrost 0.

Bovec

Kljub kar konkretnemu muskelfibru (takega nisem imel že vsaj dve leti) s teka na Veliko planino sem se pustil prepričat in prijavit na Bovec treking. Poročilo sledi v soboto.

Velika planina postala "mala" planina

Seveda, moj "ambiciozni" načrt (kot ga je poimenovala Nataša) ni uspel. Iz Godiča čez Sv. Primoža sem se spravil celo do Pasjih pečin in nazaj do doma. Vse skupaj je zneso lepih 17 km teka, 2:13 po času in skoraj 1 višinskih km. Sem kar pokopal svoj obisk na tekmi Tek na Grintovec in odšel raje na pivo. Jebiga. Takle mamo. Glede na to ta imam najlepšega, najbolj pridnega in najpametnejšega otroka in idealno bodočo ženo, mi drugega kot to niti ne preostane :)

Trening v hrib

Jutri planiram trening na Veliko planino. Predvsem, da vidim, kje sem s kondicijo in dokončno pozabim na tek na Grintovec (ali pač ne). Poročilo sledi.

Vse najboljše

Vse naj naj, še malo pa bo 4ka :)

Ponovno....stava

No, pa smo dočakali. Lani sta Matej in Aleš stavila na Aleševih pod 80 kg. pred 10 dnevi se je Aleš spomnil, da se zadeva približuje s svetlobno hitrostjo in uvedel strog režim asketskega prehranjevanja (torej je zmanjšal na normalne količine) in dvignil kilometrino tedenskega teka.

Včeraj smo se malo pred peto popoldan zbrali v štartnih boksih na Brdu Tini, Tomaž, Aleš, Bor, Matej in moja malenkost. Po začetnem ogrevanju s klimo na 25 stopinj in študiji prispevka dežja k končni teži na tehtnici (računica koliko dežja gre skozi usta se nekako ni izšla) smo štartali s ciljem, da do prvega klanca gonimo 5min/km, potem pa prosto po zmožnostih. Aleš je seveda računal na dva kroga (če bi bilo potrebno zbiti še kakšen gram, dva), vendar je zadostovalo. Spravil jih je na neverjetnih 79.0 kg in si pošteno prislužil kompletek.
Po dolgem času spet pravo Brdo in tek okoli njega s pravo analizo, kjer so se nam pridružili še avanturist Matevž, Lojze in Alenka. Moj tek pa, očitno so še vedno nekje neke stare zaloge, saj tako hitro nisem tekel že kakšno leto (pravzaprav točno od lanskega duatlona Brdo).

Stava, Inot in Tae

Že kar nekaj časa smo spremljali divje priprave enega forumovca (Tae) proti drugemu (Inot, ko sta skušala premagati en drugega na 10 km teka. Po pričakovanju je zmagal Inot in sicer (kot izkušenejši) s pomočjo taktike.

Foto: Inotov blog

Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto

Ne, naslov ne odraža mojega psihofizičnega stanja :)
Je naslov knjige (v originalu Train Hard, Win Easy: More Fire: How to Run and Train the Kenyan Way), kjer avtor Toby Tanser (njegov blog) opisuje vzroke za izjemne uspehe kenijskih tekačev.
Pred kradkim je izšla njegova nova knjiga More Fire: How to Run and Train the Kenyan Way

Toby Tanser je ustanovitelj in vodja dobrodelne organizacije Shoe4Africa, ki skozi šport osvešča prebivalce Afrike o nevarnosti virusa HIV. Poleg tega zbirajo rabljene tekaške superge, ki jih nato podarijo nadebudnim afriškim tekačem, organizirajo različne dogodke, itd.

Tek trojk

Letošnja udeležba naTeku trojk je bila sicer šele moja druga po vrsti. Prejšnja leta sem manjkal tkao zaradi poškodb ali udeležbe na terenskih vajah.
Letos smo poskušali sestaviti najboljšo trojko, Zen trojko, Bor, Nataša in jaz. Na žalost zaradi tritedenskega bolehanja v družini (prek Lane si izmenjujeva prehlade in vnetja ušes) se je Nataša vzdržala mamljivi prenovljeni trasi in tako sva z Borom na internetu našla zamenjavo, ki pa se je izkazala za nezanesljivo. Tilna do štarta ni bilo na spregled, zato sva se odločila, da bova štartala sama. Rešil naju je slučajno mimoidoči trboveljčan Bojan, ki je pripeljal ženo na tek in si je s tekom malo krajšal čas.
Presenetljivo, glede na količino teka v zadnjem času in bolezen, ki nas pesti že od srede aprila (v različno močnih intervalih), smo s časom 1:04:29 odtekli dobrih 12 km, kar kaže na to, da očitno še vedno tečem nas tare zaloge, ki pa počasi kopnijo.
Še nekaj slikic: