POGUM - Posavski gorski ultra maraton

Ekola, po odsotnosti na tretji tekmi v Logarski dolini sem s Striti zopet zašel med treking tekme očitno se bom udeležil tudi naslednjih. Sicer me je Striti vrgla ven z ekipe, kjer je za Bohinj dobil mesto njen Matej, vendar bo to odlična preizkušnja za solo orientacijo. Striti in moja namreč nisva ravno odlična orientacista in še tako hiter tek oz. grizenje kolen v hrib ne pomaga, ko sredi gozda iščeš pravo pot in ugotoviš, da to ni ravno to :)

Skupaj s Striti na zadnji kontrolni točki pri koči na Bohorju, tik pred spustom proti cilju

POGUM je bil še za odtenek bolje organiziran kot moj prvi treking v Bovcu. Ta odtenek predstavlja tuš ala latrina z Gardenia cevjo, ki je odlično opravil svoje delo in po štirih urah in pol je bila to le pika na i, če izvzamemo prejemanje nagrad.
Tako je, Striti je bila prva v kategoriji žens in dobila lušno urco, v kategoriji dvojic pa sva zasedla drugo mesto za kamniško ekipo Vovar940 in dobila progamčič Que, katerega izdelek je viden spodaj :)

Prvi del

Drugi del

Višinski profil proge

Ponovno na začetku?

Sem že razmišljal, kaj me tako vleče na tekme Slovenske treking lige. Poleg izjemno lepega okolja, kjer je trasirana proga oziroma so postavljene točke in načinu, ki mi trenutno ustreza, je zagotovo tudi majhnost, intimnost posameznih tekem.
Ko se spominjam svojih prvih tekaških prireditev/udeležb, ko se nas je na štartu zbrala peščica (med 50 in 100, mogoče še manj), ko smo se skoraj vsi poznali med sabo in so analize štele le 10, mogoče 15 tekačev.

Triatlon Bled, 2004

Pa ne, da bi bilo sedaj kaj zelo narobe, le ta "komercializacija", ki je sicer prinesla pozitivne stvari (večjo ponudbo), me v dnu duše malo moti.
In prav to se sedaj ponavlja na tekmah treking lige. Sicer je kljub manjšemu številu udeležencev (no, številka je vsakič okoli 60) pristopil močan sponzor Garmin, a vseeno se nekako udeleženci med seboj tudi poznamo, še posebej po nekaj tekmah in zagotovo tudi zato ker ekipa iz Kamnika šteje kar 8-10 udeležencev.